| Slo. Istra skozi stoletje |
|
|
|
|
| Napovednik dogodkov |
|
| Prihajajočih 5 dogodkov: |
|
Trenutno ni nobenega dogodka.
|
| Vsi dogodki! |
|
|
| Povezave |
|
 |
|
|
|
|
 |
– Od petka dalje je Koper bogatejši kar za 400 novih parkirnih mest, saj so slavnostno odprli garažno hišo Zeleni... Več... | |
 |
SPLOŠNE INFORMACIJE
Nakup vstopnic
Ob delavnikih med 8.00 in 14.00 uro na recepciji Avditorija... Več... | |
|
|
|
| Novosti portala! Več... | |
| Solinarski Praznik 19. 04. 2008 uradni del Več... | |
| Solinarski Praznik 19. 04. 2008 gostinska ponudba Več... | |
| Solinarski Praznik 19. 04. 2008 delavnice Več... | |
| Solinarski Praznik 19. 04. 2008 dobrodelne akcije Več... | |
| Solinarski Praznik 19. 04. 2008 turnir Več... | |
| Solinarski Praznik 19. 04. 2008 razstave Več... | |
| Solinarski Praznik 19. 04. 2008 -tržnica Več... | |
| Solinarski Praznik 19. 04. 2008 Več... | |
|
 |
|
|
| Tiskarske tehnike (LITOGRAFIJA) - (O Istri nekoč) |
| |
LITOGRAFIJA
Tehnika tiska, ki jo je okoli leta 1797 izumil A. Senefelder. Postopek: Na litografski kamen rišemo s posebnim mastnim tušem ali kredo. Neporisane dele jedkamo in gumiramo. Pred tiskom kamen operemo z vodo, ki navlaži neporisane dele, da se barva ne prime. Delov, porisanih s kredo ali tušem, se barva oprime brez težav. Pomembna tehnika je tudi fotolitografija, ki je omogočala odtisovanje slik.Kromolitografijo ali barvni tisk so iznašli konec 19. stoletja (za vsako barvo na papirju so morali pripraviti samostojno tiskarsko podlago). Ročno obarvana grafika je grafični odtis, največkrat lesorez, bakrorez ali jeklorez, ki so ga kasneje pobarvali s tuši ali akvarelnimi barvami. Tonirana litografija – osnovni črno-beli grafiki so dodali še tisk v drugi barvi (običajno rjavkasti), ki je poudarila kontraste, tako da je slika postala bolj plastična.
Več... |
|
| Objavljeno:
19. Maj 2008, Avtor: Brkinc |
Vir: S-istra.net |
|
|
|
| Tiskarske tehnike(JEKLOREZ) - (O Istri nekoč) |
| |
JEKLOREZ
Nastane v 19. stoletju in postane kmalu zelo priljubljen. Zaradi večje obstojnosti jeklene tiskarske plošče, omogoča večje naklade kot bakrorez. Postopek: V jekleno ploščo vrezujemo risbo. Ker je težko popravljati napake pred vrezovanjem podobo nežno izjedkamo
Več... |
|
| Objavljeno:
19. Maj 2008, Avtor: Brkinc |
Vir: S-istra.net |
|
|
|
| Tiskarske tehnike (BAKROREZ) - (O Istri nekoč) |
| |
BAKROREZ
Najstarejši bakrorezi so nastali v drugi polovici 15. stoletja v Nemčiji. Glavni umetniki so bili Dürer, Cranach, Van Leyden. Postopoma se razvija tudi v Italiji in Franciji ter po vsej srednji Evropi. V Italiji in na Nizozemskem se razvije reprodukcijski bakrorez (po predlogi oljnih slik izdelajo grafično različico (pogosto pri Rubensu in Rembrandtu)). V 17. stoletju ga Francozi začno uporabljati kot knjižno ilustracijo. Postopek: Na bakreno ploščo narišemo risbo, ki jo z dleti različnih oblik, izdolbemo.Vdolbine premažemo s tiskarsko barvo. Odvečno barvo obrišemo in ploščo odtisnemo na navlažen papir. Zato pri barkoreznem tisku zaznamo rob tiskarske plošče na papirju.
Več... |
|
| Objavljeno:
19. Maj 2008, Avtor: Brkinc |
Vir: S-istra.net |
|
|
|
| Tiskarske tehnike (LESOREZ) - (O Istri nekoč) |
| |
| Najstarejša grafična tehnika. Izvira iz Kitajske, kjer se jo prvikrat uporabili že v 7. stoletju. V Evropi v 13. stoletju zasledimo predhodnike lesoreza v Nemčiji, Franciji in na Nizozemskem. Tiskajo podobice in enostavne knjige (blok knjige – celotna stran knjige je natisnjena z ene lesorezne plošče). Kasneje tudi bolj zahtevne likovne upodobitve (Dürer, Cranach, Holbein mlajši). Lesorez z nastankom bakroreza in jekloreza zatone v pozabo. Ponovno ga obudijo konec 19. stoletja in ga imenujemo ksilografija (Gustave Doré). Postopek: Na leseno ploščo zrcalno narišejo podobo, ki jo kasneje izdolbejo ali pa izdolbejo njeno okolico, odvisno od tega kakšen odtis želijo. To premažejo z barvo in s pomočjo preše odtisnejo. Več... |
|
| Objavljeno:
19. Maj 2008, Avtor: Brkinc |
Vir: S-istra.net |
|
|
|
| Sečovlje (Soline) - (Sečovlje) |
| |
Leta 1903
Avstrijska vlada želi premagati konkurenco sicilijanskih solin.
Zato vpelje uporabo beaumejevega aerometra in utrjuje obrambne nasipe. Na Leri več kristalizacijskih bazenov združi v enega večjega, obkroženega z bazeni različnih stopenj izparevanja. Uvede pobiranje soli na 7 do 8 dni (kar se je izkazalo za zgrešeno) uvedeno je zopet dnevno pobiranje soli) in odvoz soli s samokolnicami.
Več... |
|
| Objavljeno:
04. April 2008, Avtor: Brkinc |
Vir: S-iStra.net |
|
|
|
| Sečovlje (Soline) - (Sečovlje) |
| |
1460 na vrh
Benečani znova krojijo usodo solin,vendar ostanejo Piranske soline nedotaknjene, zato postanejo največje in najbolj pomembne v Beneški republiki.
Z znatnimi mestnimi prihodki Pirančani izvedejo velika infrastrukturna dela v solinah. Konec 14. stoletja začnejo graditi bazene pravilnih oblik z zaporednim vrstnim redom izparilnih in kristalizacijskih površin. Sledi 300 let dolga zlata doba Piranskih solin.
Več... |
|
| Objavljeno:
04. April 2008, Avtor: Brkinc |
Vir: S-iStra.net |
|
|
|
| Sečovlje (Soline) - (Sečovlje) |
| |
Leta 804
Prvi zapis o Piranskih solinah
V Piranu je bilo v tistem času več manjših solin v lasti samostanov.
Leta 933
Primorska mesta pod prisilo podpišejo dogovor o obvezni prodaji soli Beneški republiki.
Le-ta je mestnim občinam omogočila delno neodvisnost v pridobivanju soli.
Več... |
|
| Objavljeno:
04. April 2008, Avtor: Brkinc |
Vir: S-iStra.net |
|
|
|
| Valdoltra - (O Istri nekoč) |
| |
| Valdoltra je znana po vsej Sloveniji, pa tudi na Hrvaškem in v Italiji. Kraj je postal poznan zaradi velike ortopedske bolnišnice, ki že celo stoletje in več deluje v tem kraju. Njen začetek sega že v leto 1904. Medtem ko so v Valdoltri l.1904 le poskusno pričeli s to dejavnostjo, so v Hrpeljah uspešno vodili višinsko kolonijo že od leta 1899. Ker so bila pričakovanja o uspehu tudi v Valdoltri potrjena, so kupili ustrezno zemljišče in začeli pripravljati načrte za otvoritev celoletnega okrevališča. Leta 1909 so uradno odprli obmorsko okrevališče v Valdoltri-Ospizio Marino di Valdoltra. Več... |
|
| Objavljeno:
21. Februar 2008, Avtor: Brkinc |
Vir: S-iStra.net |
|
|
|
| Kubed (Čubed-Covedo) 1848 - (O Istri nekoč) |
| |
Iz Istre 23. julija 1840 (Prvi tabor v Istri) bo gotovo 7. dne avgusta ob 4 uri popoldne v Kubedu, vasi sred Buzeta in Kopra. Namestništvo v Trstu nam ga je že dovolilo. Malo imamo časa za potrebne priprave; al sklicati smo morali tabor vsakako pred deželnim zborovanjem, ako ne, bi naši zagrizeni sovražniki zares mislili, da smo poginili Slovani v Istri.
Po dokončanih zadnjih nesrečnih volitvah v deželi zastop je zapela pesem: "Hvala Bogu, znebili smo se v deželnem zboru slovenske smole (Ravnika); slovenska stranka v koparskem okraji je gola izmišljava; slovenski aposteljni naj pokažejo svojo dejavnost na kranjskem kamenji, v Istri bo ostala brez vspeha, Istra je laška itd.)
Taki zastarani pesmi bo odgovoril tabor v Kubedu, kjer se bo govorilo o sledečih točkah:
1. Kako se imamo ravnati Slovani v Istri, da dosežemo svoje pravice? (Tu se bo povdarjalo zedinjenje Slovencev).
2. Naš jezik da se dejansko vpelje v šole in urade.
3. Davek da se nam zniža, ali vsaj ne pomnoži.
4. Da se napravi slovenska glavna šola v koparskem okraju.
Slovenci! Omenjene razprave bodo jako važne ne samo za Istrane, nego za vse Slovence, kajti taborovali bomo blizu našega jadranskega morja. Vabimo tedaj na tabor vse Slovane iz Istre, vrle Hrvate Kastavske, dobroznane rodoljube s Trsta in okolice, in druge Slovence iz naših pokrajin. Ne bote sicer našli v Kubedu krasnega kinča, izvanjske lepotije; al našli bote za dom in narod goreča, plamteča bratinska srca!
Več... |
|
| Objavljeno:
13. Februar 2008, Avtor: Brkinc |
Vir: S-iStra.net |
|
|
|
| Kubed (Čubed-Covedo) - (O Istri nekoč) |
| |
| Leži na 240 m nadmorske višine in šteje cca. 170 prebivalcev. Kubed leži na skrajnem severovzhodu Šavrinskega gričevja, na stičišču flišnega in kraškega sveta. Severno od vasi je kraška vspetina Krašca (272 m), na zahodu pa flišni hrbet z vrhom Kubejsko Vardo (390 m). v Hiše v Kubedu so razporejene v nizih na prisojnem področju pod kraško vzpetino Gradom, na kateri je ohranjen del srednjeveške utrdbe. Več... |
|
| Objavljeno:
12. Februar 2008, Avtor: Brkinc |
Vir: S-iStra.net |
|
|
|
|
| Statistike |
|
| Stran je obiskalo 1088421 ljudi. |
|
|
|
